Moderne demokracije so izrazito poistovetene z idejo predstavništva. Predstavniki ljudstva, bodisi posamezniki ali institucije, naj bi skladno s tem konceptom odsevali voljo ljudi in skladno z njo delovali v političnih predstavniških telesih. Moderna predstavniška demokracija pa se je v zadnjih letih znašla pred številnimi izzivi in kritikami, povezanimi predvsem s premisleki o kakovosti predstavništva, saj različne nacionalne in mednarodne javnomnenjske raziskave kažejo upadanje zaupanja v najpomembnejša politična predstavniška telesa in zaupanja v delovanje demokracije, ponekod pa so te vrednosti že dosegle tudi kritično mejo. Tak primer je tudi Slovenija. V opisanih okoliščinah moderne predstavniške demokracije postajajo zelo ranljive. Vendar mednarodno-primerjalne raziskave kažejo, da navkljub kritičnosti do nosilcev demokratične oblasti državljani še vedno verjamejo v demokracijo kot edino primerno obliko vladavine. Videti je, da prihaja do take ranljivosti moderne predstavniške demokracije zaradi »napačnega« in pomanjkljivega predstavljanja državljanov v predstavniških telesih (parlamentih). Populacija, ki je najbolj podvržena tovrstnemu problemu in se tudi najbolj zoperstavlja tovrstni podobi demokracije so mladi, ki pa so poleg pomanjkljivega zastopanja njihovih interesov tudi najmanj (deskriptivno) zastopani v predstavniških organih (manj kot 2 odstotka). Zato se kot glavni izziv postavlja vprašanje, kako poslanci razumejo ter vidijo svoje predstavniške vloge in parlamentarno delovanje, na drugi strani pa vprašanje, kako volivci vidijo te vloge oziroma delovanje izvoljenih predstavnikov. V raziskovalnem projektu bomo tako izpostavili dve dimenziji predstavništva, in sicer stil ter fokus predstavništva, ki vplivata na značilnosti in kakovost predstavništva, kot ga zaznavajo državljani, še posebej populacija mladih (15-30 let) Pri tem je potrebno izpostaviti tudi, da poslanci v resnici ne ostajajo nujno zvesti enemu samemu stilu in fokusu predstavništva, temveč pogosto spreminjajo svoje vloge oziroma jih (samo)zaznavajo kot spremenljivke in ne konstante. Zato se potem postavi še vprašanje določnic vlog poslancev. Raziskovalni projekt tako želi nasloviti vprašanje značilnosti predstavništva in zlasti vprašanje stopnje prenašanja preferenc ljudi v politično predstavniško telo na eni strani in vprašanje omejevanja samostojnega delovanja poslancev s preferencami volivcev na drugi strani. V boju s krizo predstavništva je najprej potrebno razkriti značaj predstavniških vlog poslancev. To bomo naredili z izvedbo prve obsežnejše neposredno (face-to-face) izvedene ankete med poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, ki bo specifično in sistematično naslavljala vprašanja stila in fokusa predstavniških vlog ter določnic teh vlog. S pomočjo analize sekundarnih virov (tj. obstoječih (splošnih) javnomnenjskih raziskav) bomo najprej identificirali skupine prebivalcev, ki izražajo največje nezadovoljstvo z delovanjem demokracije in najnižje zaupanje v parlament, identificirali gibanja skozi čas ter poiskali razloge za njih. Na podlagi teh podatkov bomo izvedli javnomnenjsko raziskavo o podobi političnih predstavnikov na populaciji mladih v starosti od 15 do 30 let, kasneje pa še poglobljene družboslovne intervjuje z mladimi, za podrobnejši vpogled v njihova stališča in vrednote. Na podlagi izvedene raziskave želimo pripraviti nabor ukrepov za zmanjšanje razkritih pomanjkljivosti v delovanju predstavniške demokracije, ki bodo obsegali a) predloge potrebnih institucionalnih sprememb (struktura) in b) vedenjskih sprememb posameznikov (agent) ter načinov vplivanja nanje.